Povezava z energijo vrta (1. učna ura)

Že dolgo si želim napisati objavo o tej temi, ampak ne vem, kako naj se je lotim, ne da bi zvenela marketinško. V zadnjih letih se je razpasla praksa, da je vsako delo intuitivno, od masaže do pometanja, gradnje hiše, striženja. Vse, kar počneš, moraš početi intuitivno.

Magic Garden ima poslanstvo in je ustvarjen zato, da se skupaj naučimo razumeti, kako vidimo svojo okolico, kaj je bilo od tega, kar vidimo, naučeno, in kaj nam je pravzaprav v resnici naravno dano. Vsekakor je to učni proces, zate, za nas. Kot krajinske arhitektke in oblikovalke smo se timsko odločile, da gremo v šolo, ki ni kar tako intuitivna, ampak je njen ustanovitelj, Marko Pogačnik, mednarodno priznan.

Prvi dan celoletnega šolanja, ki ga organizira društvo Vitaa, je potekal v Ljubljani. Nekaj teorije je bilo potrebne, preden smo šli na praktični del na teren, zato smo se dobili v Waldorfski šoli kar v razredu. Marko nam je pokazal nekaj smernic, gest z rokami (ki so lahko podobne mudram, recimo), s katerimi lahko “odpremo prostor”, ga povabimo h komunikaciji - in če se z nami pogovarja, se moramo naučiti tudi slišati njegova sporočila. Vsak prostor ima svojo voljo, svoje čustvovanje. V njem bivajo tudi druga bitja, ki niso vidna našim očem in ki so ravno tako plašna ali sramežljiva ali pogumna. Z gestami se nekako pripravimo, da lažje komuniciramo. Predstavljam si, da je enako kot kadar odpremo usta, da bi spregovorili.

O geomantiji

Geomantija je kot evropski FENG SHUI. Povzeto po podrobnem opisu geomantije in njenih praks na spletni strani geomantija.si, je osnovna paradigma geomantijskega dela, da je prostor inteligenten in živ – to pomeni da so zakonitosti in znanja žive materije, s katerimi ustvarjamo, veliko bolj kompleksni. Zemlja je živ ORGANIZEM, prežet z univerzalno energijo, ki zajema celoten življenjski prostor, v katerem živimo. Prostor je večplasten in poleg geografskih oblik ter biološke sfere obsega tudi eterično tkivo prostora, sestavljeno iz energijskih polj, pretokov in žarišč.

Geopunkturni krog, ki simbolizira Slovenijo po območjih, od Goričkega (skrajno desno) do Primorja (levo).

Odličen opis geomatije je tudi na strani društva Vitaaa:

K večplastnosti krajinskega prostora sodi poleg geografskih oblik, naravnih znamenitosti, biološke sfere torej tudi ‘nevidna’ raven, sestavljena iz energijskih pretokov in žarišč ter inteligenčnih celic zavesti Zemlje, razporejenih povsod v prostoru; vsaka pa ima lastno energijsko tkivo, zavest (inteligenco) in bit.

Geomantija se ne ukvarja z meritvami sevanj; z občutenjem skuša zaznati stanje vseh nivojev prostora, njihove kvalitete ter pomen za celoto in se posveča njihovemu uravnotežanju.

Metoda dela, ki jo geomant, sicer uglašen z inteligenco prostora, uporablja, je na resonanci temelječe poglobljeno čutno zaznavanje. Notranje videnje, poglobljeno opazovanje in intuicija, morda sporočila duhovnega sveta, opažanje živali, rastlin in ljudi danega kraja, pa oblike krajine, arhitekturne oblike so del geomantovega jezika. Na tak način je moč prepoznati različne subtilne nivoje znotraj določene celote.

Kozmogram

Območje med Vipavsko dolino, Beneško Slovenijo, Istro in Benetkami omogoča, da se ustvarjalni proces Zemlje/Gaje uresniči v popolnosti, torej v sodelovanju vseh razsežnosti bitij in lepote.
Avotrja: Marko Pogačnik, Naama Behar

Litopunktura = akupunktura

S poznavanjem jezika narave lahko človek sproži impulz v proces »zdravljenja« kot podporo polnemu izrazu kvalitet in življenjske moči v prostoru, narava kot zavedajoče bitje pa zdravljenje vodi sama. Uravnotežanje poteka na ustvarjalne načine uporabe domišljije, zvoka, gibanja, misli, občutkov, barv in materialov, kot so kamen in les. Ena izmed bolj poznanih možnosti je litopunktura. Marko Pogačnik, ki jo je razvil, pravi: »Litopunktura je umetniška metoda uravnoteženja in uglaševanja krajinskega in urbanega prostora, podobna akupunkturi. Akupunkturne iglice zamenjajo kamniti stebri z vklesanimi kozmogrami, znamenji, v katerih je kodirana identiteta danega prostora ali kraja. Litopunktura ni samo simbolična. Ker temelji na natančnem študiju energijskih komponent posameznih krajev in soodvisnosti med njimi, omogoča neposredno energijsko delovanje v smislu izboljšanja življenjskih kvalitet v prostoru. Delovanje temelji na zakonu energijske resonance.«

Kozmogram ima obliko znamenja in govori celostni jezik narave. V njem je kodirano določeno sporočilo v simboliki in razmerjih znakov. Sporočilo spregovori skozi čustveno polje ali eterično plast znaka. Kozmogram je unikaten za posamezen prostor, ker vsebuje sporočilo, ki ojača ali prebuja določeno kvaliteto, energijski center ali (elementarna) bitja ter ga (jih) poveže v celoto, za katero je ustvarjen. Narejen je lahko iz različnih materialov in postavljen v bivanjskih prostorih ali v pokrajini. Tako človek lahko zavestno sodeluje z nevidnimi svetovi narave.

Osebna izkušnja: Maribor skozi telo

Zgoraj opisana teorija geomantije in litopunkture je v celoti pripisana. Sama ne bi mogla tako opisati vseh teh pojmov, ker so tudi zame še novi. Kar pa lahko opišem na podlagi lastnih izkustev, pa je čutenje prostora, ki smo ga na 3-dnevni delavnici v Mariboru skupinsko obiskali.

Marko nas je večer pred obiskom terena seznanil s prostorom, ki naj bi ga obiskali naslednji dan. Tematika je bila preplet ženskega in moškega principa, harmonična menjava teh dveh počel v naravi (in človeku, človeškem telesu), ko je v ravnovesju.

V okviru priprav na naslednji dan, smo naredili nekaj zanimivih vaj (opisujem samo dve):

Predstavljali smo si, da imamo v sebi vidik nasprotnega spola. Če sem navzven ženska, sem navznoter moški. Kako je to občutiti? Ali se lahko ta dva objameta in sta si enakovredna?
Moje moško počelo se je s hrbtom dotikalo mojega hrbta. Moški jaz je gledal nazaj. Nato je prešel skozi moje telo in se znašel pred mano, iz oči v oči. Čutila sem sprehod skozi vsako celico.

Vaje so bile pospremljene z razlago, da se moške sile, ki so tisočletja nadvladovale žensko počelo, umikajo iz vloge velikega aktivista in se ukoreninjajo v hrbtnem vzročnem prostoru z namenom podpirati žensko počelo, ki bo vladalo na moder in ljubeč način.

Naslednji dan: obisk treh ribnikov, prošnja za ključ

Bil je nesramen dež, ko smo se zjutraj odpravili na teren, in mraz, kar je februarja kar logično. Najprej smo za kratek čas postali v gabrovem gaju, kjer smo se postavili v krog in se uglasili s prostorom. Očitno je slišal naše podzavestne prošnje, ker je takrat nehalo deževati.

Pot smo nadaljevali po parku in se ustavili šele ob vhodu v “maternico” kot je Marko poimenoval zgornji del Mariborskega parka, ki se pne med Piramido in Mestnim vrhom. Pred nevidnimi vrati smo se ustavili in prosili za ključ (“prošnja za ključ” - s to vajo prostor prosimo, naj nam da simbol (ključ) in se nam s tem odpre, razodene, da lahko z njim spregovorimo). Na tej točki nas je Marko tudi pripravil na to, da nas v notranjosti čaka nekaj neprijetnih energij, ki se zgodovinsko navezujejo na sežiganje čarovnic. Nihče ni niti trenil ob tej omembi, in zdelo se mi je, da so vsi že vsega hudega vajeni :)

Nadaljevali smo pot in se ustavljali ob vodi, kjer smo delali vaje za povezovanje z vodnimi bitji. Te vaje so bile izredno močne in ker je vsak od nas čutil nekaj drugega, pa vendarle podobnega, smo sporočila mnogokrat lahko povezali v celoto. Bilo je res čarobno! Naslednja postaja je bil tretji ribnik, kjer smo naredili vajo “solza milosti”, s katero smo pomagali izgubljenim energijam, dušam in ostalim bitjim k prehodu v svetlobni steber. Ta predel je bil čarovniški, kjer skozi naravo sicer ničesar nisem občutila, so me pa Markove pripovedi o mučenju čarovnic presunile do slabosti. Takrat sem bila vesela, ko smo se premaknili naprej.

Tako smo se ustavljali na vsake toliko in pustili, da prostor govori skozi naše telo. Vsak je izkušnjo doživljal osebno, individualno, in jo povezoval v kolektivno. Z vsakim od nas so bitja spregovorila na način, ki ga je ta lahko prevedel v človeški jezik in včasih smo šele kot skupina sestavili zgodbo in dobili odgovor na vprašanje.

Na lastni koži smo občutile, da so zemeljske sile lahko zelo močne in naslednji dan smo čutile davek terenskega potepanja - Anja je zbolela in že zjutraj smo se morale odpraviti domov.

Vsekakor pa se vse tri, Ajda, Anja in jaz, veselimo celoletnega šolanja in naslednje delavnice v Benetkah! Upamo, da bomo z novimi znanji še bolj izpopolnile naš prispevek k so ustvarjanju čarobnih vrtov, ki so individualno doživljanje in del kolektivne zavesti :)