TRATA? NE, HVALA.

Vrtu da karakter specifična razporeditev zasaditev in elementov, katerih razmestitev in vsebina je skladna z namero oz. vizijo naročnika. Kljub razlikam pa je večini ureditev skupen večji ali manjši izčiščen prostor, ki se uporablja za različne dejavnosti (druženje, otroško igro, itd.).


Ker si le malokdo želi imeti sredi vrta obsežno tlakovano površino, je najpogostejša izbira za

tak prostor klasična #trata. A le redki vedo, kaj angleška trata pravzaprav predstavlja. Ta se

od tlakovanih površin niti ne razlikuje tako močno kot bi si sprva mislili: prav tako kot tlak je

klasična trata monotona, neizrazna in z izjemo travnih bilk ne podpira drugih oblik življenja,

obenem pa je z vidika vzdrževanja izjemno zahtevna.

Takšnim ureditvam se pri #MagicGarden izogibamo. Stremimo k zasnovam, ki so lahko

'neurejeno urejene' tudi brez človekovega posredovanja, ki se vklapljajo v okolje in ne

vključujejo tujerodnih rastlinskih vrst, gradijo habitate in podpirajo visoko stopnjo biodiverzite.

Vse to pozitivno vpliva tako na okolje kot tudi na ljudi, ki ta prostor uporabljajo. Dobro počutje

ljudi in krepitev naravnega okolja pa sta poglavitna cilja #MagicGarden-a.



Foto: David Mancini , Unsplash



Trata


Ko je govora o trati, si večini ljudi v mislih izriše to, kar danes imenujemo tudi 'angleška'

trata. Ta izraz označuje monokulturo ene travne vrste – angleške ljulke (Lolium perenne), ki

tvori enakomerno #travno rušo. Tako trato je potrebno stalno namakati in vanjo vlagati veliko

časa in sredstev. Da se zagotovi enakomerno barvo in višino travnih bilk in ustvariti videz

homogene ploskve, je potrebno stalno škropljenje, gnojenje, uporaba pesticidov, fungicidov

in mnogih drugih okolju neprijaznih ukrepov. Res je, da takšna trata izpade formalno, ampak


hkrati tudi dolgočasno in mrtvo. Po takšni trati se ne podijo niti čebele niti metulji. Še več:

največkrat se po njej niti ne smemo sprehajati, kaj šele da bi se po njej smeli zapoditi naši

štirinožni prijatelji. Kot klasične primere angleške trate bi danes uvrstili golf igrišča, formalne

ureditve pred reprezentativnimi objekti, pa tudi trate v nekaterih parkih itd. Zasebne ureditve

pa se, na srečo, usmerjajo v drugačne, okolju prijaznejše tipe trat.



Alternative


Kot je bilo že rečeno, vzdrževanje klasične trate vsekakor niso okolju prijazne, niti niso

enostavne za vzdrževanje ali poceni. Konstantno namakanje, košnja najmanj trikrat

tedensko, areracija, ročno razpleveljanje … Zaradi želje po varčevanju, pomankanju časa in

želji po vzpostavljanju večje #ekološke vrednosti, je s časom klasična trata postala vse manj

priljubljena. V ospredje so stopile nove, naravi bolj prijazne možnosti urejanja takšnih

prostorov. Med njimi prednjači cvetlični travnik oz. cvetoča trata.



Vir: https://www.naturaviva.si/wp-content/uploads/2020/06/cveto%C4%8Di-travnik.jpg


Cvetoči travnik


Kot vemo, so cvetoči #travniki kombinacija širokolistnih zeli, bodisi trajnih ali enoletnih oz.

dvoletnih, in raznih vrst trav. Semensko mešanico si lahko izdela vsakdo sam – med

sprehajanjem po okoliških travnikih se tekom pomladi in poletja nabere semena različnih zeli

in le ta nato poseje. Takšne površine so z vidika vzdrževanja nezahtevne. Bolj pohodne dele

kosimo večkrat, predele pod drevesi ali v manj rabljenih kotih pa po redkeje, največkrat

dvakrat letno (spomladi in poleti). Zakaj? Da omogočimo rastlinam oblikovati seme in

nadaljevati svoj življenjski cikel, obenem pa s tem nudim čebelam in drugim opraševalcem

pašo tekom celotnega leta. Na cvetočem travniku niti ne uporabljamo gnojil, pesticidov ali

fungicidov, zato ni nevarnosti za okolje, niti za človeško zdravje. Celoten ekosistem

prepustimo naravni selekciji, kar pomeni, da je travnik vsako leto drugačnega videza: enkrat

prevladujejo #marjetice (Bellis perennis), drugič #kadulje (Salvia pratensis), nato #detelje (Trifolium pratense) itd.


Pokrovnice


Večkrat prezrta rešitev za zamenjavo klasične trate predstavljajo pokrovne rastline. Te so

primerne, ker imajo izjemno sposobnost razraščanja. V uporabi so nižje rastline kot na

primer detelja, zelišča kot je timijan, nekateri sedumi, v primeru senčnih in vlažnih razmer pa

predstavlja zanimivo rešitev mah.


Foto: Dallas Reedy , Unsplash


#Detelja je izjemno odporna na teptanje. Obilnejše namakanje potrebuje zgolj v času

vraščanja, kasneje pa zgolj ob pojavu suše. Detelja spada v družino metuljnic (Fabacaea),

torej živi v simbiotskem razmerju z bakterijami, ki na nodulih na korenin rastlin proizvajajo

dušik. Zato takšnih površin ni potrebno dodatno gnojiti, saj rastlina sama zboljšuje tla.



Vir: https://i.gardendecorgalore.com/images/002/image-4532-4.jpg


Za suhe vrtove je primeren #timijan. Nekatere vrste timijana zrastejo v višino le 0,5 cm,

razrastejo pa se na površini vse tja do enega kvadratnega metra. Takšne lastnosti ima na

primer volneni timijan, ki je ime dobil po dlakavih listih. Rastlina ustvarja videz zelene

preproge tekom celotnega leta, saj gre za zimzeleno sorto, spomladi pa se po površini

pojavijo tudi majhni rožnati cvetovi.



Foto: Nikita Bren , Unsplash


Družina #sedumov je neverjetno pestra. Vključuje tudi pritlikave rastline, ki zaradi svoje nizke

in hitre razrasti predstavljajo izjemno primeren nadomestek klasični trati. Rastline so glede

rastišča nezahtevne, tudi sušne razmere prestajajo izjemno dobro. Slabše prenašajo zgolj

prevlažna okolja. Zaradi specifične strukture listov je lahko bosa hoja čez takšno površino

nekoliko drugačna kot sicer, a so sedumi izjemno trpežne rastline, ki odlično prenašajo

teptanje.



Vir: https://www.thegardenglove.com/stepables-perfect-plants-for-paths-and-walkways/



Zaradi izrazite zelene barve je izjemno priljubljena tudi škotski #mah (Arenaria verna), ki pa

pravzaprav ne sodi v družino mahov, temveč je trajnica. Za optimalno uspevanje potrebuje

delno sončne lege, ki niso izpostavljene soncu tekom celotnega dneva. Preferira stalno

vlažna tla, zato je ob suši potrebno dodatno namakanje. Zraste do 2 cm v višino in ima

dobro sposobnost razraščanja. Karakterizira jo tudi rumeno-zelena barva, spomladi pa se na

rastlini pojavijo tudi skupki majhnih belih cvetov.



Vir: https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2018/jun/03/blade-runners-the-joy-of-moss-lawns



Če pa lokacija ni izpostavljena suši in visoki osončenosti, temveč gre za vlažne in senčne

razmere, predstavlja idealno rešitev mah. Z uporabo mahu privarčujemo pri namakanju,

gnojenju in času, ki bi ga sicer namenili urejanju trate. Maha nam obenem niti ni potrebno

kupovati, saj se ta razrašča po drevesih in mnogih kamnih. Ker pa je odstranjevanje večjih

količin vegetacije škodljivo za ekosistem, je najustreznejša rešitev ta, da manjšo količino

naberemo in le-to v mešalniku zmixamo z manjšo količino vode. Mešanico poškropimo na

vnaprej pripravljeno podlago na domačem vrtu.




Avtorica članka: Jerica Kobal, Magic Garden





Viri

https://odkrito.svet24.si/clanek/zivljenjskislog/travnik-na-trati-661805


https://sl.useful-plants.net/6881324-what-to-replace-grass-with-lawn-alternative


https://www.jardineriaon.com/sl/alternativas-ecologicas-al-cesped.html


https://sl.gardendecorgalore.com/6850091-alternative-to-traditional-lawn-6-options


https://www.thespruce.com/scotch-moss-plant-profile-5070467


https://www.gardeningknowhow.com/lawn-care/lawn-substitutes/moss-lawn/how-to-grow-a-moss-lawn.htm



Vrtu da karakter specifična razporeditev zasaditev in elementov, katerih razmestitev in vsebinanaaen #sonaravnovrtnarjenje dVrtu karakter specifična razporeditev zasaditev in elementov, katerih razmestitev in vsebina

52 views0 comments

Recent Posts

See All