SENCA V VRTU


V poletnih mesecih se veliko časa preživi zunaj, kar pozitivno vpliva tako na zdravje kot

psihično počutje. A ne glede na to, ali gre za sprehod v naravi ali pa vrtnarjenje na domačem

vrtu, je zaščita pred soncem nujna. Zlasti v zadnjih letih se vedno bolj poudarjajo negativni

vplivi in nevarnosti prekomerne izpostavljenosti soncu na zdravje. Pomembno je, da so

načini zaščite pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov praktični, enostavni in učinkoviti. Zaščita

pa ne vključuje zgolj uporabe sončne kreme, svetlih oblačil ter pokrival, temveč tudi primerno

načrtovan zunanji prostor. Na zasebnih vrtovih je potrebno pred soncem zaščititi predvsem

prostore, kjer se dlje časa zadržujejo otroci in tista mesta, ki so na sploh bolj obiskana kot na

primer terase in letne kuhinje pa tudi prostore za meditacijo ali branje.





UV radiacija


Vedno bolj je jasno, kako škodljivo je za zdravje, predvsem kožo, neposredno izpostavljanje

sončnim žarkom. Najbolj škodljiva je UV radiacija oz. ultravijolična svetloba. Ta spekter

svetlobe je človeškemu očesu neviden, niti ga ne zaznavamo z nobenim drugim čutom (infra

rdečo svetlobo namreč zaznavamo kot toploto, vidni spekter pa zaznavamo z očmi).

Poznamo tri tipe UV svetlobe, izmed katerih sta človeku nevarna UVA in UVB. Prekomerna

izpostavljenost povzroča opekline, pospešuje staranje kože, poškoduje oči in povzroča

kožnega raka.

Količina UV žarkov, ki prispe do površja Zemlje je odvisna od mnogih dejavnikov:

geografske širine, oblakov in delcev v atmosferi, debeline ozona in nadmorske višine. Na

količino UV svetlobe pa vpliva tudi podlaga oz. material, od katerega se le ta odbije, ko

enkrat prispe do zemlje. Zatravljene površine odbijejo 2 – 5%, asfalt 4 – 9%, medtem ko suh

pesek odbije kar 15 – 18% UV svetlobe. Največje količine UV svetlobe pa odbije sneg – kar

50 – 88%. Iz tega lahko zaključimo, da so svetle in gladke površine najučinkovitejši odbojniki

UV radiacije.


POT SONCA


Ko so mesta, ki se jih namerava dodatno zaščitili pred neposrednim sončni sevanjem,

določena, je potrebno spoznati pot, ki jo sonce opravi tekom dneva na izbranem prostoru.

Priporočeno je, da ob sončnem dnevu lastnik opazuje svoj vrt – tako se najlažje definira

mesta, ki so popolnoma izpostavljena, tista, ki so le delno in tista, ki so v senci večino dneva.





Na količino sence vplivajo tudi sosednje stavbe, drevesa ter višje grmovnice. Poleg vsega

naštetega je priporočeno poznati tudi lokalno mikroklimo, ki zajema temperaturo, vlago,

veter in izoblikovanost površja.




Kakovostna senca


Univerzalnih pravil, ki bi vsakomur zagotovila kakovostno zasenčen prostor, ni. Vsak prostor

je specifičen, kar pomeni, da je pred izvajanjem potrebno okolje dodobra spoznati. Da bodo

ureditve resnično zagotovile trajnostno rešitev, je poleg primerne tehnične izvedbe

potrebno zagotoviti tudi estetsko prijetno rešitev, saj se sicer v takšnem okolju nihče ne bo

želel zadrževati.

Za zagotavljanje sence lahko uporabimo tako grajene elemente ali vegetacijo, pogosto pa so

v uporabi kombinacije.

Med grajene elemente uvrščamo razne pergole, latnike, senčnice in senčila, tende in

nadstreške. Pomembno je, da so materiali naravni in, zlasti ko gre za večje površine, svetlih

barv. Zakaj? Vsakdo je že kdaj odprl plastenko vode, ki je bila dlje na soncu, in se ob prvem

požirku zdrznil zaradi neprijetnega priokusa, drži? Zato tudi previdnost pri izboru materialov

ni odveč. Ne le iz plastike, tudi iz lesa, ki je impregniran z umetnimi snovmi, se ob izpostavljenosti močnemu sončnemu sevanju v okolico sproščajo nekateri toksini. Vsakomur pa je znano tudi dejstvo, da je v poletnih mesecih mnogo prijetneje nositi bela kot pa črna oblačila – isto velja za preostale materiale.





Vegetacija

je eden izmed najprimernejših elementov, s katerimi ustvarimo kakovostno senco in privlačno okolje. Najprimernejše skupine rastlin za ustvarjanje sence so srednje in

visoke grmovnice ter drevesa. Stopnja zasenčenosti, ki jo nudi vegetacija, je odvisna od

velikosti krošnje, tipa rastline (listopadno ali zimzeleno) in velikosti listne ploskve (teksture).

Groba tekstura je značilnost rastlin, ki imajo velike liste. V skupini dreves so to na primer #lipa (Tilia platyphyllos), cigarovec (Catalpa bignonioides) in kostanj (Aesculus hippocastanum).

Med grmovnicami pa v to skupino spadajo na primer #hortenzije (Hydrangea sp.), #brogovita

(Viburnum opulus ) in #leska (Corylus colurna). Fina tekstura pa je značilna predvsem za

#iglavce. Večje število drobnih listov ali iglic zagotovi globoko senco – pomislite le na smrekov gozd in temo, ki vlada v njem. #Iglavci imajo obenem tudi izrazit vonj – nekateri namreč sproščajo smole. Upoštevati pa je potrebno, da zasaditev iglavcev nudi senco tekom

celotnega leta, saj ti iglic v hladnejših mesecih ne odvržejo.





Prednosti, ki jih zagotavlja uporaba vegetacije za namen zasenčenja, so naslednje:

  • vizualno prijetnejše bivalno okolje,

  • odišavijo okolico (cvetje, olja, smole, …),

  • življenjski prostor za raznolike živalske vrste,

  • plodovi predstavljajo hrano za živali, nekaterih pa so uporabni tudi za ljudi (predelava v čaje, marmelade …),

  • protivetrna in protihrupna zaščita,

  • zniževanje temperature zraka z evapotranspiracijo (do 30%) in

  • preprečevanje neželenih pogledov.




Vendar pa se je potrebno pred odločitvijo o uporabi vegetacije za namen zasenčenja

zavedati tudi naslednjega:


  • rastišče mora biti ustrezno pripravljeno,

  • je potrebno poznati zahteve (potrebe po vzdrževanju) in končne dimenzije rastline,

  • da nekatere rastline vsebujejo toksine, ki so lahko ob zaužitju smrtno nevarni za otroke ali domače ljubljenčke,

  • da lahko rastline, katerih koreninski sistem se močno razveja in razraste, poškodujejo temelje ali napeljavo.




Kombinacije grajenih elementov in vegetacije največkrat zajemajo pergole ali žičnate

strukture, ki jih preraščajo ovijalke ali plezajoče rastline.

#Pergole so največkrat umeščene ob stanovanjski objekt, zato je pri izbiri #rastlin, ki jo bodo

preraščale, potrebno upoštevati naslednje:

  • olistanost (listopadne ali zimzelene rastline),

  • velikost listov (teksturo),

  • estetski učinek (barva in vonj cvetov),

  • toksičnost in

  • medonosnost (priporoča se uporabo manj medonosnih vrst).


Potrebno je tudi vedeti, kako nosilna je grajena struktura, nekatere rastline kot na primer

glicinija (Wisteria sp.) z leti olesenijo in močno obtežijo strukturo, po kateri se vzpenjajo.

Najpogosteje se kombinira grajene strukture z vinsko trto (Vitis vinifera), sroboti (Clematis

sp.), vzpenjave #vrtnice in #hortenzije, #kosteničevje (Lonicera sp.), Bugenvilija (Bougainvillea sp.), #hmelj (Humulus lupulus), jasminova troblja  (Campsis radicans) ali #bršljan (Hedera helix). Ne gre pa pozabiti, da je potrebno izbor rastline tako kot vedno, ko se uporablja živ material in je želja zagotoviti dolgoročno rešitev, prilagoditi glede na dane razmere (klimo in tla) in zahteve posamezne rastlinske vrste.



Avtorica članka: Jerica Kobal



Viri

https://www.cancercouncil.com.au/wp-content/uploads/2011/04/Guidelines_to_shade_WEB2.pdf


https://kndlandscaping.com/ten-ways-to-add-shade-to-your-landscape/


https://www.tvambienti.si/10/07/2020/sedem-vzpenjavk-za-vaso-ograjo-ali-pergolo/


https://www.vrtnarstvotement.si/plezave-rastline/


https://deloindom.delo.si/stanujem/pergole-v-senci-disecih-vzpenjavk


Viri fotografij (po vrsti):


https://i.pinimg.com/564x/be/6e/6e/be6e6ee19c5a45731e35869c404c200d.jpg

https://www.cancercouncil.com.au/wp-content/uploads/2011/04/Guidelines_to_shade_WEB2.pdf (str.8)

https://www.cancercouncil.com.au/wp-content/uploads/2011/04/Guidelines_to_shade_WEB2.pdf (str.10)

https://i.pinimg.com/564x/50/2c/75/502c7546c1f931867237284da675b363.jpg

https://i.pinimg.com/564x/c1/70/35/c17035cc2d0f5c6b9847946db967c3c8.jpg

https://i.pinimg.com/564x/60/4f/f4/604ff40dfcc60cd859de03479f819d52.jpg

https://i.pinimg.com/564x/2b/76/7f/2b767fe16bc13f8abca062ba74595149.jpg

https://www.tvambienti.si/10/07/2020/sedem-vzpenjavk-za-vaso-ograjo-ali-pergolo/


20 views0 comments

Recent Posts

See All