PUSTI GRABLJE!

Ko pade prvi list in se počasi, kot čolniček, ziblje proti tlom, marsikoga zasrbijo prsti, da bi kar takoj aktiviral grablje in pospravil ta nered. Od nekdaj se grabi listje s trave, saj trava ne more dihati spodaj, kajne? Poglejmo, kaj pa v resnici nastane.



Foto: Marina Mohar


Listje kot zastirka


Padlo listje okoli dreves deluje kot zastirka in kot taka ohranja temperaturo in vlago tal. Gola tla, ki so izpostavljena soncu in mrazu, vetru in dežju, izgubijo rahlost in postanejo skorjasta in trda. Kasneje poškodovana povšina potrebuje še več človeškega posega, da pridobi nekaj vitalnosti.

Listna zastirka se čez zimo in pomlad počasi kompostira in v zemlji ohranja vlago. V takšni zemlji je več deževnikov, kar lahko enostavno preverite tako, da odgrnete spodnjo plast listja.


Pod listjem je celo življenje!


Plast listja je cel ekosistem! Listje je naravni habitat metuljev, žab, močeradov, deževnikov in mnogih drugih živali. V listju izležejo jajčeca, listje uporabljajo za zavetje, hrano in počitek. Če jim pustimo svoj življenjski prostor, poskrbimo za njihovo razmnoževanje in povečanje ali vsaj ohranjanje njihove populacije.

Z grabljenjem listja porušimo njihovo življenjsko okolje in živali bodo hitro našle drug primeren kraj za preživetje.


Foto: Marina Mohar



Sloj listja preprečuje klitje plevela


Zdrobljeno ali celo listje služi kot zastirka proti klitju prvega spomladanskega plevela. Jeseni, ko sadimo drevesa in grmovnice, lahko pustimo odpadlo listje okoli sadik ali okrog korenin nasujemo nekaj listja, ki smo ga pobrali s tal.


Prihranite si čas (in denar)


Grabljenje je opravilo, ki je tem bolj časovno potratno čim večji je vrt. V kolikor nam to ni v absolutno veselje, si raje poiščimo drug hobi in pustimo listje, da opravi svoj naravni cikel. Pihalniki listja so sicer hitrejša rešitev, vendar pa tudi draga in pripomore k onesnaževanju okolja.


Zakaj bi grabili listje, torej?


Kadar je odpadlega listja preveč in je plast predebela, se lahko zgodi, da bo spodaj travo zadušilo. To je še posebej žalostno v primeru angleške trave, ki jo celo leto skorajdane strižemo s škarjicami za nohte in potem ves trud vržemo preč v eni zimi. Da bi se temu izognili, lahko z grabljami pograbimo zgornjo plast in pustimo le 10 - 20cm debelo plast na tleh. Nekateri predlagajo, da se jeseni pokosi travo z listjem vred, kar bo omogočilo hitrejše kompostiranje listja.. vendar je morda vseeno dobra rešitev (in izjemno dragocena), če odvečno listje:

- kompostiramo skupaj z drugimi odpadki v zabojniku za kompost (pazimo na razmerje!),

- nasujemo listje okoli rastlin, da jih zavarujemo pred vremenskimi razmerami,

- naredimo kup nekje na robu zemljišča in omogočimo ježem in drugim živalim, da si naredijo prezimovališče.




Vir:

https://www.gardeningchannel.com/scientists-say-dont-rake-leaves/

https://hgic.clemson.edu/fall-leaves-to-leave-or-not-to-leave/


91 views0 comments

Recent Posts

See All