Kako pozimi poskrbimo za ptice?

Kakšne 3 tedne nazaj smo imeli navdušujoče predavanje, ki smo ga organizirali v sodelovanju z DOPPSom. Tematika je bila: Ptice na vrtu in njihovo prezimovanje. Predavanje je vodila DOPPSOva vodnica Zlata Vahčić in izvedeli pa smo mnogo mnogo več, kot je obljubljal program..


Vir: https://www.mcds.ie/2018/10/02/how-to-care-for-the-birds-in-autumn/




*FUN FACT*

Ali veš, da si selivke za jesensko selitev v tople kraje vzamejo čas, za spomladansko pa zelo pohitijo? Za nazaj si morajo zagotoviti čim boljše mesto, zato se ne obotavljajo:)





Kako oblikujemo vrt, da bodo ptice v njem našle hrano in zavetje?


Končno imamo to možnost, da tudi mi prisostvujemo k ohranjanju ptic! Krasno! Nikoli ni pozno, da pljunemo v roke, zdaj, pred zmrzaljo, pa je še zadnji čas, da posadimo grmovnice in drevesa, ki jih ptice obožujejo.


Grmovnice


Vse dokler ne zmrzne zemlja, imamo čas posaditi nove grmovnice. Le-te imajo vso zimo čas, da se navadijo na nov teren in se počasi vkoreninijo, spomladi pa začnejo svojo ekspanzijsko rast.

Grmovja, ki so primerna za ptičjo hrano (in so tudi ali uporabna za nas ali pa estetsko zadovoljiva, da upravičijo svoj obstoj na našem vrtu), so:

- #šipek,

- #ribez,

- #maline,

- #brogovita,

- #dobrovita,

- rumeni in rdeči #dren,

- črni trn,

- #trdoleska,

- #čremsa,

- #bezeg (nekatere ptice, npr. črnoglavke, jedo tudi cvetove!),

- divja šmarna hrušica,

- leska,

- trte, ki jih ne škropimo (šmarnica, jurka..),

...


Poskrbimo, da so rastline avtohtone, če je le mogoče.


V kolikor imamo grmovnice za živo mejo, poskrbimo, da jih od marca do novembra ne obrezujemo! Zakaj? Spomladi, ko se selivke vrnejo, začnejo gnezditi, in vsak poseg bo zmotil njihov proces. Tako jih bomo pregnali.


Plavček med hrastovimi vejami. Vir: Pinterest




Posadimo drevo!


Drevesa so naši starši, naši varuhi, skrbniki, dajejo nam senco, kisik, zavetje. So nepogrešljiv element vsakega vrta, ker mu dajejo hrbtenico in namen.


Tudi pticam so drevesa esencialnega pomena. To vsi vemo, pogosto pa nimamo možnosti, da bi na vrtu posadili veliko, mogočno drevo. Če to možnost vseeno imamo, pa so najboljša ptičja drevesa tista, ki rastejo v naši okolici in so avtohtona.


Velika drevesa

- bukev (Fagus),

- hrast (Quercus),

- brek (Sorbus torminalis),

- skorš (Sorbus domestica),

- jerebika (Sorbus aucuparia),

- lipa (Tilia),

ipd.


Kapitalna oziroma glavna drevesa so lahko tudi sadna, na primer višnja, češnja, jablana, hruška.. ki so visokodebelna in kjer se lahko ustvari prostor za dupla.



Jeseni postavimo krmilnice!


Pticam bomo čez zimo pomagali le toliko, da preživijo, obenem pa ves čas spodbujali, da ohranijo svojo divjost. Zato jih ne hranimo skozi celo leto, ampak jih začnemo hraniti šele v jesenskem času, ko začne primanjkovati ostale hrane. Zjutraj in zvečer v krmilnico nasujemo enako količino semen, približno po eno pest. Ko se obvežemo, da jih bomo hranili, to zvesto počnemo vsak dan do pomladi!


Viseče krmilnice

Krmilnice morajo biti postavljene:

- vsaj 2m visoko,

- v bližini grma ali drevesa, zato da lahko ptice hitro zbežijo, če se bliža nevarnost,

- tako, da streha krmilnice prekriva vhod ter je krmilnica dostopna z vseh strani (odprta okrog in okrog),

- na leseni strehi je lahko položena strešna lepenka (dachpappe), ki dodatno ščiti les pred mokroto.


Semena morajo ostati suha! Razmočena semena hitro splesnijo, kar predstavlja nevarnost za razvoj bolezni!



Talne krmilnice

Talne krmilnice so pravzaprav del talne površine, ki ga namenimo za krmljenje ptic. Semena, jabolčne krhlje in drugo hrano v tem krmišču zagotavljamo predvsem pticam, ki se hranijo na tleh: cikovt, kos, grlica, kavka, pinoža, pa tudi jate drugih ptic se lažje hranijo na odprtem. Recimo vrabci, zelenci in pinože bodo prav tako obiskali talno krmilnico, ko bodo prileteli v jati in v viseči krmilnici ne bo dovolj prostora za vse.


Foto: Aleksander Kozina, arhiv DOPPS




Kakšno hrano torej pripravimo?


Kalorično! Mešanica žit in semen je primerna za večino ptic, posebej lahko zmešamo proso, pšenico, ječmen, grobo mleto koruzo, bučna in sončnična semena, semena zmešana z lojem. Dodamo lahko tudi jabolka ali jabolčne krhlje, šoje se rade mastijo tudi s kostanji in hrastovimi želodi.


Zakaj ptičev ne smemo hraniti s kruhom (in ostalo kuhano/?

Zato, ker je kruh, ki ga kupimo, preslan in poln konzervansov, poleg tega pa (kljub temu, da smo ga posušili) verjetno vsebuje plesni. Vse to je za ptičjo prebavo neprimerno in povzroči težave ob že tako okrnjenem jedilniku in ekstremnih zimskih razmerah.




Prihodnjič v zapisu: ptičje krmilnice, gnezdilnice in valilnice bolj podrobno.



Vir:

Povzetek predavanja, ki ga je vodila Zlata Vahčić, DOPPS.

21 views0 comments

Recent Posts

See All