Divji vrt s šentjanževko

Updated: Jul 19

Ko se sprehajamo čez travnike, utripajo vsa naša čutila. Kot da bi imel travnik čisto svojo vibracijo. Vonj mešanice travniških cvetlic, od trpkega rmana do opojnega timijana, spremlja zvok čričkov in vetra. Na pogled se vse ziblje v vetru, od blizu so rastline samosvoje, od daleč celotna harmonija.


Imeti doma košček divjega travnika je enostavna in lahko izvedljiva želja.


1. Izberemo si del zemljišča, kjer lahko predvidimo, da bo trava višja, kjer bomo kosili le 1-2x na leto in kjer ne bomo vsak dan tacali. Naj bo to divji in nedotaknen del, ki ga posvetimo naravi.


2. priprava tal za travniška semena: zemlja mora biti gola in brez plevela. Če je ta del prekrit z drugim rastjem, recimo plevelom, ga odstranimo tako, da čez zimo pokrijemo s kartonom, ki ga obložimo s kamenjem. Po 4 ali 5 mesecih karton odstranimo in z grabljami pregrabimo ves zadušen plevel. Zemlja je pripravljena na semena.


3. Izberemo mešanico travniških semen. Lahko jo kupimo v vrečki, lahko pa se dogovorimo z lokalnim kmetom, ki kosi travnik, da nam prvo sveže pokošeno travo podari. Slednja rešitev je veliko cenejša (in zanesljivejša!) in ker gre za manjšo količino trate, s to prošnjo ne bomo oškodovali kmeta.To nato razprostremo po zemlji in hkrati naredimo zastirko - zaščito pred soncem in ohranjanje vlage - skupaj s semeni, ki bodo sama opravila svoje delo.


Foto: Daiga Ellaby, Unsplash



Travnik ne bo vsako leto isti. Eno leto bodo prevladovale ene vrte rož, naslednje leto druge. In letos smo tako na našem travniku čisto slučajno odkrili šentjanževko! Kako lepo je presenetila, takšno veselje je odkrivati zdravilne rastline na lastnem vrtu in se od njih učiti!






Šentjanževka (Hypericum perforatum)



Je dobro raziskana zdravilna rastlina. S kliničnimi raziskavami so potrdili vpliv šentjanževke na depresivna razpoloženja in lahke do srednje težke endogene depresije. Ta učinek ni odvisen od ene same sestavine ali skupine sestavin. Do izboljšanja bolezenskih znakov pride zaradi farmakodinamičnega medsebojnega delovanja različnih sestavin. Ugotovili so, da hipericini izboljšajo porabo svetlobe, kar je posebej očitno v zimaskem času.


Antidepresivno delovanje nastopi počasi, šele po dveh tednih se pokažejo učinki , ki se do četrtega tedna stopnjujejo. Šentjanževka je rastlinski antidepresiv, ki izboljša razpoloženje in zmanjša občutek izčrpanosti, utrujenosti in brezvoljnosti. Prav tako pomaga pri srednje težkih depresijah, neutemeljenem strahu in motnjah spanca. Najbolj priporočamo njeno uporabo v zimskih mesecih. V primerjavi s tricikličnimi antidepresivnimi sredstvi niso izvlečki iz šentjanževke pokazali nobenega nezaželenega vpliva na avtonomne funkcije telesa.




Foto: Daniele Levis Pelusi, Unsplash



Pripravki:


Tinktura:

20g sveže posušenih cvetov prelijemo s 100ml 70% etanola in pustimo stati najmanj 2 tedna. Pri depresijah jemljemo dva- do trikrat na dan po 20-30 kapljic na pol kozarca vode. Naredimo kuro, ki naj traja 4-6 tednov, predvsem v zimskih mesecih.


Olje:

Pripravimo ga iz svežih cvetov. 10g rahlo ovenelih cvetov prelijemo s 100ml hladno stisnjenega olivnega olja. Do roba napolnjeno, dobro zaprto steklenico postavimo na sončen prostor. Večkrat jo pretresemo. Po treh tednih dobi olje lepo rubinasto rdečo barvo. Odcejenega hranimo v temnih steklenicah na hladnem. Uporabljamo ga za masažo, zdravljenje površinskih ran, opeklin in ozeblin ter drugih kožnih težav.




Vir informacij o šentjanževki:

Dr.Katja Galle Toplak: Zdravilne rastline na Slovenskem (2015)







#motnjespanca #šentjanževka #šentjanževoolje #naravniantidepresiv #šentjanževatinktura #divjivrt #travnik #magicgardendesigns #magicgarden

23 views0 comments

Recent Posts

See All